Radonjič Miholič (2005) rehabilitacijo po možganski poškodbi opisuje kot občutljiv, zahteven in večplasten proces, ki zajema upoštevanje poškodovančeve celovitosti.

Radonjič - Miholič ( 2003 , str. 254 ) navaja , da med duševne sposobnosti , ki so najbolj občutljive za možganske spremembe , sodijo : spomin , mišljenje in učenje .

Radonjič Miholič pravi , da morda skušamo za nekaj časa vse skupaj potlačiti .

Vesna Radonjič Miholič vsem , ki so imeli prometno nesrečo , svetuje , da svoje vozniške sposobnosti po njej preverijo , še najbolje v spremstvu inštruktorja .

Vesna radonjič-Miholič je dejala , da Predolgi sodni postopki kruto posegajo v vsakdanjik žrtev prometnih nesreč in prizadanejo njihovo dostojanstvo .

Nekateri povzročitelji prometnih nesreč potrebujejo dolgo časa, da lahko o tem sploh spregovorijo, pravi iz izkušenj klinična psihologinja Radonjič Miholič.

Vesna Radonjič Miholič še dodaja , da se lahko negativna čustva , če jih ne znamo obvladovati , med vožnjo še hitreje sprostijo .

Vesne Radonjič Miholič , ki ima dolgoletne izkušnje pri delu z bolniki z rakom , pa tudi izjemen občutek za soljudi .

Pod telesne posledice sodi še pojavnost težav na področju govora oz. izgovorjave in oteženo požiranje kot posledica prizadetosti mišic govoril (Radonjič-Miholič, 1996).

Na čustvenem področju se po možganski kapi lahko pojavljata jeza in žalost, ki ju sprožajo občutki nemoči, brezizhodnosti in preobremenjenosti (Radonjič Miholič, 2009).

Vesna Radonjič Miholič je specialistka klinične psihologije , ki je že skoraj trideset let zvesta inštitutu in mladim poškodovancem .

Vesna Radonjič Miholič ob tem razmišlja , koliko je vse skupaj odvisno od družbe in ne zgolj od posameznikov .

Na začetku je zadržan , potem pa vse bolj z zanimanjem opazuje druge , spoznava njihove izkušnje in zgodbe ( Radonjič-Miholič , 2001 ) .

Tudi na vprašanje o tem , kaj naredijo , če so v stiski , jih je 7 odgovorilo , da gredo na sprehod ( Radonjič-Miholič , 1999 ) .

Vsako poloblo sestavljajo štirje režnji : čelni ( frontalni ) , temenski ( parietalni ) , senčni ( temporalni ) in zatilni ( okcipitalni ) ( Radonjič Miholič , et al , 2008 ) .

Pacienti prištevajo trenutke soočanja z izgubo uda po operaciji med najbolj boleče izkušnje v zvezi z amputacijo ( Radonjič Miholič , 2002 , str. 163 ) .

Ljudje doživijo kot izgubo svoje identitete , kot odrinjene v neko posebno , od drugih oddaljeno skupino , kot razvrednotenje ( Radonjič Miholič , 1994 , str. 85 - 92 ) .

Sramujejo se uporabe tehničnih pripomočkov (bergle, voziček, komunikator), lastne nezmožnosti tekočega govora ali okorne hoje (Radonjič Miholič, 2009).

Zelo pogosto v tem obdobju preživljajo hude čustvene stiske in potrebujejo psihološko pomoč in podporo ( Radonjič Miholič , 2009 , str. 65 ) .